Ekošola

EKO DAN NA OSNOVNI ŠOLI VRANSKO-TABOR

V četrtek, 25. aprila 2019, smo na osnovni šoli Vransko-Tabor imeli tradicionalni EKO dan. Organizatorki sta bili gospa Nataša Pečovnik in gospa Zlatka Avžner. Učenci so se razdelili v več skupin, razredna stopnja pa je imela delavnice kar v matičnih učilnicah.                 

Učenci od 1. do 9. razreda so na začetku prve ure prebrali EKO listino, jo namestili v učilnico,  nadaljevanju pa so se intenzivno lotili letošnje osrednje teme: podnebne spremembe. Štiri šolske ure so ustvarjali v delavnicah, povezanih s to aktualno temo.     

Učenci 1. a so z gospo Klavdijo Kropec s pomočjo toasta in pečice prikazali globalno segrevanje, na koncu pa so posadili še jablano.

Učenci 1. b so ustvarjali sliko iz odpadne embalaže, njihova mentorica je bila gospa Lejla Jahjefendić.

Učenci 2. a so se z gospo Natašo Pečovnik pogovarjali o vplivu prometa na podnebne spremembe, izdelali pa so table za spodbujanje k uporabi prevoznih sredstev, ki ne onesnažujejo okolja, vozili so se z “zelenimi vozili”.

Učenci 2. b z gospo Marjeto Terbovšek izdelovali nakupovalne vreče, in sicer iz rabljenih majic. Na zaključni prireditvi so priredili pravo modno revijo!

Gospa Polonca Vodičar je tretješolce vodila skozi podnebne spremembe preko Lego kock. V programu Lego story so namreč ustvarili zanimive zgodbe o podnebnih spremembah.

Četrtošolci pa so s pomočjo gospe Danijele Jeršič preučevali krčenje triglavskega ledenika in nam to tudi zelo nazorno in ustvarjalno prikazali.

Učenci so pod mentorstvom gospoda Jožeta Toplaka in gospoda Uroša Godlerja izdelali zeleno vozilo iz odpadnih materialov.                                                                                                                    

Gospa Polona Učakar je z učenci pisala EKO poezijo, nastale so prelepe pesmi o odpadkih, ločevanju, naši prihodnosti na planetu Zemlja in podobne.

Učenke, ki so navdušene nad plesom, so pod mentorstvom gospe Mateje Jeler sestavile koreografijo za ples o podnebnih spremembah. 

Gospa Darja Korpnik in gospa Sanja Draksler sta z učenci ustanovili parlament, kjer so razpravljali o podnebju, vzrokih in posledicah onesnaževanja ter podobno.    

Skupina gospe Mojce Zavasnik in gospe Vanje Govek je iz odpadnih materialov ter pokrovčkov izdelovala družabne igre.

Velik onesnaževalec so tudi plastične vrečke, zato se je skupina gospe Marjete Kapus in gospe Jožice Pečovnik pogovarjala o poti plastične vrečke.                                                                                                  

S kamenčki in zemljo ter vodo sta se z učenci poigravali gospa Neva Jelenko in Nina Dolar. Naredili so poskus in dokazali, v katerem primeru je voda na koncu kristalno čista.

O načinih ogrevanja hiš in izračunih položnic so se pogovarjali v skupini gospe Magde Oblak in gospe Milene Piskar. Naredili so tudi natančno analizo in predstavili rezultate ankete o ogrevanju hiš na Vranskem in v okolici.                                                                                                                                  

Cvetje iz odpadne embalaže so izdelovali šolski umetniki, na čelu pa je bila gospa Tina Žličar. Pred šolo bomo tako vsak dan občudovali novo umetniško inštalacijo.                                   

Kaj so reklamni transparenti? O tem je govorila in le-te ustvarjala skupina z gospo Zlatko Avžner in gospo Katjo Brezovnik.                                                                                                                                            

Mladi novinarji pa smo snemali, spraševali, pisali in poročali o vsem, kar se je dogajalo ta dan. Naša mentorica je bila gospa Maja Laznik.                      

Zadnjo uro smo prav vsi zasedli športno dvorano, kjer se je na zaključku predstavila vsaka skupina, tako da smo lahko slišali, kaj so počeli naši sošolci in prijatelji. Dva predstavnika vsake skupine sta povzela dogajanje v njihovi delavnici ali pa pokazali rezultate, izdelke, imeli modno revijo, plesali ipd. Na odru je bilo postavljeno drevo, na katerega je vsaka skupina prilepila drevesni list (ukrepi za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb) in jabolko (ukrepi, ki jih že izvajamo). Tako smo ustvarili  drevo vzrokov, posledic in ukrepov podnebnih sprememb.                                                                                        

Vsi učenci smo se na EKO dnevu naučili nekaj novega in skupaj preživeli še en zanimiv dan z drugačnim poukom.

EKO POROČEVALKE: Nika Homšak Godler, Valentina Štefančič in Nadja Žuna

NEBO

Nebo je lepo, a vedno bolj onesnaženo.

Ledeniki so zdaj krajši in manjši.

Pingvini se ne veselijo, saj jih od vročine glave bolijo.

Zime sploh ni, zato se pomlad že v decembru razcveti.

Ivan Cankar je lahko vesel, da je zimo še imel.

Elija Jerman, 5. a

ZEMLJA

(Akrostih)

Zelo lep planet.

Energija za ves svet.

Mi na njej živimo.

Lahko se veselimo.

Jezo tudi pokažimo,

A uniči se lahko.

Gašper Orehovec, 6. a

TJULENJ

(Akrostih, naraščajoča pesem)

Tjulenj sem.

Jaz bojim se od strahu.

Uloviti me hočejo ljudje.

Ljudje, pomagajte, da živel bom.

Enkrat mi je vrečka na glavi pristala.

Nekaj smeti poberite in meni upanje izpolnite.

Jutri nov ledenik najdem. Mali. A dovolj velik zame.

Če bi imel več ledu, bi bil zelo srečen.

Gašper Orehovec, 6. a

DOM

(Naraščajoča pesem)

Vsakdo ima dom. Kajne?

Srečen kraj, kamor se zatečeš.

Kjer si vesel, jezen, kjer se zjočeš.

Mislil sem, da je vsem enako.

Vendar se to ni izkazalo za resnično.

Pravzaprav je ravno obratno.

Vsak dan več plastike v morju,

več onesnaženja v ozračju,

več živalskih vrst zgubljenih,

več mrtvih ljudi pokopanih.

Veliko živali in rastlin,

ki so ostale brez domov

zaradi našega neodgovornega ravnanja.

Veliko je tudi golih dolin,

oropanih prelepih gozdov.

Uničili smo svet,

vendar se tega vsi ne zavemo.

Naše misli so usmerjene na materialne stvari,

sploh ne vidimo drugih ljudi.

Ampak, če so dom že izgubili mnogi drugi,

zakaj bi ga še mi?

Jana Semprimožnik, 9. a

REŠIMO VODO

(Haiku)

Voda je naš vir.

Dokler še imamo čas,

rešujmo svet naš.

Jana Semprimožnik, 9. a

KAPLJICA VODE

(Luna 1 in luna 2)

Kapljica vode

bo padla

na suho zemljo.

Zmeraj gre nazaj

na nebo,

svoj radostni raj.

Justina Jerman, 8. a

REKA

(Eko likovna pesem)

Reka je življenje,

     ki se mirno v morje izliva.

               Je cesta neskončno dolga,

                                    ki nas žene naprej.

                                               S svojimi močmi

                                                        nas z energijo polni,

                                                                         kot lahek vetrič

                                                                                 je povsod okoli nas.

                                                                                               Justina Jerman, 8. a

ZABRISANI SLEDOVI TEBE

(Brisana pesem)

Kje se skrivaš?

Pod kupi plastike in gume?

V tihih kotičkih gozdov?

Mogoče lebdiš na valovih morja?

Le spomini ostajajo.

Spomini o tvoji lepoti.

Zelene oči

ki se, kot v gozdu,

vsak izgubi v njih.

Ko se zagledam vanj,

me sprosti.

Tvoj glas,

ki se kot šepetajoči veter

pretaka čez moja ušesa.

Daj, povej mi svoje skrivnosti.

Lasje svilnati,

ki padajo

kot struga po kanalu.

Nasmeh, poln topline,

kot sonce v toplem majskem dnevu.

Kje si, Zemlja naša lepa?

Maja Adamič, 9. a

NAŠ SVET

Naša prečudovita narava,

ki jo uničuje naša glava.

Vse več avtomobilov,

ampak potem še manj fosilov.

Plastika vsepovsod,

vse to zaradi naših rok.

Ubija vse živali,

vse po vrsti jih pospravi.

Vsaj, da bi pobirali smeti,

ampak ljudem do tega ni.

Vsaj malo reciklirali,

da bi se reorganizirali.

Kaj pa naš zrak?

Takoj ga pobere vsak.

Bolj in bolj ga onesnažujemo,

nato pa samo opazujemo.

Kako se naš svet topi!

Le počakaj, da naš čas nastopi!

Nives Podbregar, 9. b

ZRAK

Vlak ni dober

za zrak.

Ladja ne prinaša

samo sadja,

saj potrebuje veliko dima,

da sadje pride do Rima.

Rok Remic, 5. a

LEDENIK

Ledeniki so krajši kot nekoč,

ko so bili daljši.

Sem ledenik.

Počutim se slabo.

Zaradi tovarn razpada

moje telo.

Rok Remic, 5. a

O RAZVOJU ZEMLJE

(Brisana pesem)

Včasih se sprašujem,

kaj se je zgodilo,

kaj je bil vzrok za to,

kar se dogaja z našo Zemljo.

Ko bi se le lahko vrnili,

vrnili nazaj v čas in vse to pozabili.

Pa se lahko vrnemo v čas,

ko so bile zime mrzle,

polne snega in sreče nas.

Ko so bila poletja topla,

a ne pretopla za tisti čas?

Ko so še živali imele dom,

ne pa, da nas tjulenj z žalostjo v očeh

gleda in se sprašuje,

kaj smo naredili in zakaj se je zgodil tak prelom.

In vsa ta plastika v morju,

toplogredni plini v zraku,

to nas bo stalo več kot karkoli na tem obzorju.

Pazimo na naš svet,

dokler seveda še lahko.

Varujmo našo Zemljo.

Saša Semprimožnik, 9. a

ZEMLJA

(Pojemajoča pesem)

Zemlja je ena, planeta be ni,

na njej živijo bitja,

kot sva jaz in ti.

Po vseh nas se pretaka kri,

vsi imamo skrbi,

v vseh nas upanje na boljši svet kipi.

Zavedamo se,

da Zemlji gorje,

da tako več ne gre,

a mi ne storimo

stvari ali dveh.

Poplave, potresi,

požari, puščave,

ulice zelenorjave,

oči vidijo katastrofalne pojave.

Plastika duši živali,

to ni več le v naši glavi,

saj nismo rivali!

Nato pa:

ena in dve –

Zemlja umre.  … Ali ne?

Zala Češek, 9. b