Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Psihološka stiska v času izolacije

V času COVIDa-19 doživljamo zaskrbljenost v zvezi z boleznijo, finančnim stanjem družine in tem, ali bomo zmogli vse nove izzive, ki so pred nami. Težko je, ker ne moremo predvideti bodočega dogajanja in izzida iz te situacije. Običajna rutina je porušena, vzpostavljamo novo. Vse to lahko vodi v potrtost, razdražljivost, dolgčas in izgubo smisla glede tega, kar počnemo.

Kako si pomagati?

Najbolj pomirjujoča stvar za odrasle in otroke je redna rutina in predvidljivost. Zato je pomembno, da si jo vzpostavimo. Otroci redno opravljajte šolske obveznosti, pomagajte pri domačih opravilih. Pred tesnobo in motnjami razpoloženja varuje telesna aktivnost, ki jo izvajajmo v skladu z navodili izolacije.

Zamotimo se s prijetnimi aktivnostmi, kot so gledanje filmov, dokumentarnih oddaj, berimo, igrajmo družabne igre. Tudi igra s hišnimi ljubljenčki zagotovo zmanjšuje tesnobo.

Osredotočimo se na to, kaj lahko naredimo dobrega zase in za druge. Pogovarjajmo se o drugih stvareh, ne le o koronavirusu. Izvajajmo vaje za sprostitev, veliko jih najdemo na spletu (dihalne vaje in druge sprostitvene tehnike).

Zbornica kliničnih psihologov predlaga, da je koristno, če določimo čas za zaskrbljenost. Določimo del dneva, ko bomo 20 minut  razmišljali o COVIDu – 19 in njegovih posledicah. Preostali del dneva pa te misli odženimo stran in jih preložimo na vnaprej določen čas. Pri tem bodimo dosledni. Tako bomo avtomatično zmanjšali čas neprijetnega razmišljanja.

Kdor ima znake hudega in dlje časa trajajočega stresa (nespečnost, nezmožnost izvajanja dnevnih opravil, intenzivne fiziološke znake, napade panike…) naj poišče psihološko oziroma psihiatrično pomoč.

Povzeto po:

večer.com//napotki-kako-si-pomagati-da-samoizolacija-ne-bo-duševno-prenaporna

Mira Brinar Huš, univ. dipl. psih.