Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

BILO JE NEKOČ

Nekoč, pred davnimi, davnimi časi so živeli… Tako se začne v pravljicah, ki imajo vedno srečen konec. Kako pa so resnično živeli nekoč, smo popotniki v oddelku 5-6 spoznavali na najrazličnejše načine, pri čemer se moram za pomoč zahvaliti predvsem staršem, ki so skupaj z otroki v vrtec prinašali najrazličnejše stare predmete njihovih starih staršev. Iz njih smo izdelali razstavo, spoznavali namembnost predmetov in pripomočkov nekoč in iskali povezave z današnjimi predmeti, pripomočki. V oddelku smo se preizkusili v »žehti«, starih pozabljenih igrah kot je ristanc, glasbo smo ustvarjali na stare lonce in pokrovke, imeli smo zajtrk brez miz in stolov, pogledali smo si črno-beli film o Kekcu, imeli dneve brez igrač, kot jih poznamo danes. Otroci so si igrače izdelovali sami s pomočjo lesa, papirja, kartona, volne in blaga; urili in preizkušali smo se v šivanju, prepletanju, pletenju in izdelovanju cofkov iz volne; računali smo s krožci in spoznali abakus; imeli smo učno uro s tretješolci; za piko na i pa sta nas obiskala ga. Dragica Seitl v oblačilih, kot so jih ženske nosile nekoč, ki je z nami prepevala, pletla venčke in izdelovala šopke, ter harmonikar g. Rok Arnšek s pevko Majo Lobnikar iz ansambla Za,žur, ki sta nas spremljala ob prepevanju starih slovenskih ljudskih pesmi.

    Tako so otroci na zabaven način in z obilo lastnega udejstvovanja, domišljije in ustvarjalnosti spoznavali življenje nekoč, ki kar nekako tone v pozabo. Skupaj pa smo se naučili, da nam različni predmeti lahko pripovedujejo zgodbe o preteklosti, ter da ima vsak predmet izreden pomen za razumevanje življenja v starih časih.

Renata Košica