Danes, 24. 1. 2024, ko sem prišla v šolo, nisem imela pouka, ampak 5 ur lepe pisave. Prvo uro smo se pogovarjali, katera celina je prva začela pisati črke in na čem so začeli pisati. Potem smo dobili tri liste. Na prvem listu so bili vzorci. Na drugem slovenske črke, na tretjem listu pa smo morali sami nekaj napisati. Potem je bila malica. Jedli smo v jedilnici. Za malico so bili kosmiči. Nazadnje pa smo si odtisnili pečat. Malo je smrdelo. Zdaj pa nam je gospa Lavra naročila, da naj napišemo poročilo in ga preberemo gospe Barbari. Med tem pa so se fantje igrali in trgali karton. Najbolj všeč mi je bilo pisanje s peresom. (Neli)
Danes, 26. 1. 2024, smo imeli tehniški dan. Imeli smo kaligrafijo. Najprej smo se naučili pisavo karolina. Dobili smo peresa in črnilo. Vadili smo vzorčke, potem pa črke. Začeli smo zapisovati besede in stavke. Bilo je zelo zanimivo. Pogledali smo si tudi, kakšen papir so imeli nekoč in kje so prvi pisali. Nato pa smo šli na rekreativni odmor. Nato smo nadaljevali s pisanjem. Ob 12. uri smo končali s pisanjem. Za konec smo pa na kartonček s svojim imenom, ki nam ga je napisala gospa Lavra, dali pečat. Bilo je zelo zanimivo. To je bil moj najljubši tehniški dan doslej. Komaj čakam na naslednji tehniški dan. (Zala)
ŠE NEKAJ UTRINKOV…
…zjutraj, ko sem prišel v šolo, sem prišel v napačen razred in zmotil konferenco…Val
…pogledali smo video o izdelavi pergamenta…Jakob
…ko smo pisali staro pisavo, si moral biti zelo natančen…Žan
…ko so nas bolele roke, smo odšli na rekreativni odmor…Zoja
…najbolj mi je bilo všeč delanje s pečatnim voskom…Ines
…to je bil moj najljubši tehniški dan doslej…Zala
…ugotovil sem, s čim so pisali v preteklosti in na kaj so pisali…Aleks
…jedli smo v jedilnici…Matic
…poskusil sem pisati s peresom in ni bilo tako lahko…Jon
…danes smo se naučili jesti v jedilnici…Jan
…ni mi bilo všeč, da smo šli samo en krog okoli šole…Tim
…najbolj mi je bilo všeč, ko smo pečatili z voskom…Lian
…za tem pa je sledila glavna stvar, malica…Zoja
…en pečat sem si sama vtisnila…Ema
…pečat malo smrdi, ampak bo…Karina