Čudovit jesenski dan nas je kar vabil na raziskovanje. Z otroki smo se odpravili na Tešovo, kjer smo skozi opazovanje in doživetja spoznavali jesensko naravo, življenje na kmetiji ter delo ljudi, ki skrbijo za zemljo in živali.
Na poti smo se ustavili pri prijazni gospe Tini, kjer smo zavihali rokave in pomagali puliti repo. Ob tem smo lahko še prav posebno doživeto podoživeli znano zgodbico Repa velikanka. Otroci so z veseljem vlekli repo iz zemlje in se ob tem prepričali, da je včasih zares potrebnih več pridnih rok, da pride pridelek iz zemlje. Gospa Tina nam je nekaj repe podarila, zato smo jo odnesli s seboj in jo bomo pripravili za pokušanje.
Pot nas je nato vodila naprej na Tešovo, kjer smo obiskali kmetijo Čvan, kjer je doma naš Anže. Tam nas je z velikim veseljem in odprtimi rokami sprejela njegova mamica, gospa Frančka. Pripravila nam je nepozabno doživetje. Najprej nam je predstavila kmetijo in njene različne zgradbe. Ogledali smo si kozolec, hlev za krave, svinjak, kokošnjak, glavno hišo in drvarnico. Spoznali smo različne stroje in orodja, ki jih uporabljajo pri delu na kmetiji, ter izvedeli, kako pomembno je vsakodnevno delo, da lahko kmetija živi in uspeva. Gospa Frančka nam je pripovedovala tudi o pridelovanju hrane. Povedala nam je, kaj vse sejejo in sadijo na njivah ter kako pridelke uporabljajo za prehrano ljudi in živali. Največje veselje pa je bilo seveda srečanje z živalmi. Otroci so lahko od blizu opazovali kokoši in prašiče ter jih celo hranili. Ob tem so spoznavali, kako pomembna je skrb za živali in koliko vsakodnevnega dela je potrebnega za njihovo dobro počutje. Največja zanimivost je bila ta, da so prašiči zunaj na pašniku, kjer imajo tudi bazen. Zvedeli smo, da so kraškopoljske pasme, ki je še edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev.
Zanimivo je bilo tudi delo s sončničnimi pogačami. Otroci so iz njih trebili sončnična semena, jih skrbno shranili v svoje kuverte in jih odnesli domov. Tako bomo lahko semena posadili in prihodnje leto opazovali, kako iz majhnega semena zraste velika sončnica. Gospa Frančka pa je nam je pripravila tudi pravo malo pogostitev: domači sadni sok iz jabolk in slastne kokice, spečene iz koruze, ki jo pridelajo sami. Kako dobro je bilo! Še posebej zato, ker smo vedeli, da je bilo vse pridelano doma.
Obisk kmetije Čvan je bil res nekaj posebnega. Kmetija nam je bila predstavljena na zelo prijazen, zanimiv in otrokom razumljiv način. Gospa Frančka je z velikim občutkom za otroke poskrbela, da smo lahko videli, tipali, poslušali, okušali in predvsem doživeli življenje na kmetiji.
Polni novih spoznanj, lepih vtisov in bogatih izkušenj smo se odpravili nazaj proti vrtcu. Danes nimajo vsi otroci možnosti, da bi od blizu spoznali živali, kmečka opravila, njive in pridelavo hrane. Prav zato so takšna doživetja še toliko bolj dragocena.
»Kurikulum za vrtce (2025) poudarja, da se otrok uči z aktivnim sodelovanjem in neposrednim doživljanjem, pri čemer sodelovanje z družino in lokalnim okoljem postaja pomemben element za raziskovanje, odkrivanje in pridobivanje smiselnih življenjskih izkušenj. Z neposrednim opazovanjem, tipanjem, okušanjem, gibanjem in sodelovanjem pri kmečkih opravilih so otroci pridobivali konkretne izkušnje ter razvijali odnos do narave, živali, hrane in kulturnega okolja.«
Hvala gospe Tini za prijaznost in podarjeno repo ter gospe Frančki in družini Čvan za topel sprejem, čas in čudovito predstavitev kmetije.
Zapisala: Maja Gams
