V oddelkih otrok 3 do 4 leta, smo gostili prav posebno obiskovalko, gospo Jano Povalej, ki nam je predstavila življenje slepe osebe. Otroci so z velikim zanimanjem prisluhnili njeni življenjski zgodbi in spoznavali, kako slepi ljudje zaznavajo svet okoli sebe.
Gospa Jana nam je pokazala belo palico, ki ji pomaga pri samostojnem gibanju, ter predstavila Braillovo pisavo. Otrokom je prebrala zgodbo, zapisano s posebnimi izbočenimi pikami, ki slepim osebam predstavljajo črke. Otroci so lahko sami potipali drobne pikice in spoznali, kako pomemben je tip pri branju in učenju. Povedala nam je, da vid nadomešča predvsem s tipom in sluhom, vendar ga ni mogoče popolnoma nadomestiti.
Da bi otroci lažje razumeli pomen drugih čutil, je pripravila slušno uganko in tipne vrečke. Otroci so morali s poslušanjem prepoznati različne zvoke ter s tipanjem ugotoviti, kateri predmet se skriva v vrečki. Z velikim navdušenjem so preizkusili tudi pripomoček za pisanje Braillove pisave, s katerim so sami ustvarjali vzorce iz pikic.
Ob koncu srečanja nam je gospa Jana podarila dve svoji slikanici, vsakemu otroku pa je iz papirja izdelala tudi žabico, ki bo še dolgo spominjala na prijetno druženje.
Srečanje je bilo za otroke dragocena izkušnja, saj so preko neposrednega stika spoznavali drugačnost, razvijali spoštovanje, empatijo in sprejemanje ljudi z različnimi zmožnostmi. V Kurikulumu za vrtce je zapisano, da otrok postopoma spoznava razlike med ljudmi ter razvija razumevanje, strpnost in spoštovanje do drugačnosti. Prav takšna srečanja otrokom omogočajo pridobivanje konkretnih izkušenj, ki pomembno prispevajo k oblikovanju pozitivnih stališč do raznolikosti v družbi.
Kot poudarja Maria Montessori: »Otroke je treba učiti, kako misliti, ne kaj misliti.« Neposredna srečanja z ljudmi, ki živijo drugače od nas, otrokom omogočajo prav to – da skozi lastno izkušnjo gradijo razumevanje, odprtost in spoštljiv odnos do drugih.
Gospe Jani se iskreno zahvaljujemo za obisk, njeno toplino, iskrenost in pripravljenost deliti svojo življenjsko izkušnjo. Hvala tudi ga. Nadji, ki jo je pripeljala in bila ob njej. Srečanje bo v srcih otrok zagotovo ostalo še dolgo.
Otroci z Mateja, Mojco, Katarino in Ireno
