[vc_row][vc_column][vc_column_text]Grafomotori\u010dne spretnosti razvijamo z nizom sistemati\u010dnih gibalno-grafi\u010dnih vaj, s pomo\u010djo katerih otrok usvaja grafi\u010dne poteze in vadi pravilno dr\u017eo telesa, roke in pisala. Grafomotorika je tesno povezana z gibalnim razvojem otroka.<\/p>\n
Uspe\u0161nost otroka je v prvih letih osnovno\u0161olskega izobra\u017eevanja, zlasti v 1. in 2. razredu v veliki meri odvisna od grafomotori\u010dne spretnosti, zato je prav, da temu podro\u010dju posvetimo pozornost tako doma kot v vrtcu in \u0161oli.<\/p>\n
Osnova za razvoj grafomotorike le\u017ei v gibalnem razvoju<\/strong> otroka, ki poteka na dveh ravneh: razvoj gibanja celega telesa (groba motorika) in razvoj gibanja roke (fina motorika).<\/p>\n Razvoj fine motorike (predstavlja pomemben razvojni mejnik v razvoju otroka. Razvoj prijema se za\u010dne \u017ee ob rojstvu in sledi skozi razli\u010dne faze razvoja, ki se naj jih ne bi preskakovalo. Fina motorika se nana\u0161a na majhne gibe manj\u0161ih mi\u0161ic in mi\u0161i\u010dnih skupin, ki se ka\u017eejo v finih gibih rok, prstov, zapestja, nog in obraza.<\/p>\n Finomotori\u010dne spretnosti omogo\u010dajo otroku dolo\u010deno stopnjo samostojnosti (npr. da si sam zapne gumbe, zave\u017ee vezalke) ter da se ustvarjalno izrazi in s tem pove\u010da svojo samozavest in socialne spretnosti. Pogoj za vse ve\u010dji nadzor drobnih gibov je napredek pri koordinaciji oko \u2013 roka.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/2″][vc_column_text]Koordinacija<\/strong> oko<\/strong> \u2013 roka pomeni usklajevanje gibov rok in o\u010di. Napredek pri koordinaciji se ka\u017ee v vse ve\u010djem nadzoru in natan\u010dni usmerjenosti drobnih gibov, kar je izredno pomembno pri pisanju.<\/p>\n Izraz grafomotorika<\/strong> je sestavljen iz dveh delov. Beseda GRAF je vzeta iz starogr\u0161ke besede GRAPHOS, ki pomeni pisati, beseda MOTORIKA pa pomeni enakomerno, nepretrgano, ritmi\u010dno gibanje. Grafomotorika je torej sposobnost in spretnost pisanja, tj. oblikovanja \u010drk in drugih pisnih znamenj in je specifi\u010dni del splo\u0161ne motorike (T. \u017derdin, 2011).<\/p>\n V prvi fazi rokopisnega pisanja je priprava otrok na pisanje \u2013 gre za prvo spoznavanje s pisalom in prerisovanje \u010drk in oblik, \u0161e preden se otrok za\u010dne sistemati\u010dno u\u010diti o pisanju. Zajema \u010de\u010dkanje, ki se razvije v risanje in \u00bbpisanje\u00ab znakov, podobnih \u010drkam, ter kasneje v pisanje oziroma prerisovanje prvih pravih \u010drk. (Prav tam).[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″][vc_column_text]Na razvoj grafomotori\u010dnih ve\u0161\u010din vpliva mnogo dejavnikov. Med najpomembnej\u0161imi so zrela mi\u0161i\u010dna napetost, razvita stranskost, razvoj telesne sheme (tj. zavedanje lastnega telesa), dr\u017ea telesa, roke in pisala pri pisanju ter spodbude, ki jih dobi otrok iz svojega okolja.<\/p>\n Stranskost ali lateralizacija je prevlada roke, s katero pi\u0161emo. Obi\u010dajno se skristalizira med 3. in 4. letom starosti. Stranskost je prirojena, pogosto tudi podedovana lastnost, ki je nima smisla korigirati. Je pogoj za u\u010dinkovit razvoj fine motorike in pisanja.[\/vc_column_text][vc_column_text]Zavedanje lastnega telesa<\/strong> se pri\u010dne takoj po rojstvu. Otrok najprej raziskuje svoje telo, potem pa ga za\u010dne ume\u0161\u010dati v prostor okrog sebe in razvija orientacijo na lastnem telesu. Slaba telesna shema je lahko vzrok za te\u017eave pri grafomotoriki. Te\u017eave se ka\u017eejo predvsem pri prostorski organizaciji zapisa (ne vedo, kje na listu naj za\u010dnejo pisati, izpu\u0161\u010dajo vrstice, \u010drke so neenakomerno velike, menjajo vidno podobne \u010drke).[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/2″][vc_column_text]Za pravilno dr\u017eo pisala je zelo pomembno, da ima otrok razvit pincetni prijem. Pincetni prijem pomeni prijem drobnega predmeta z blazinicama palca in kazalca. Prvi\u010d ga lahko opazimo \u017ee pri dojen\u010dku okrog 9. meseca starosti, ko z dvema prstoma pobere majhen predmet (npr. grahovo zrno). Pri treh letih so otroci \u017ee sposobni pravilno dr\u017eati pisalo z blazinicami prstov (Nemec in Krajnc, 2011).<\/p>\n Razvoj dr\u017ee pisala poteka postopoma in gre skozi razli\u010dne faze, ki so opisane v tabeli.<\/p>\n Pri otrokovem opismenjevanju nasploh imajo velik vpliv tudi spodbude<\/strong> iz<\/strong> okolja<\/strong>. Najmo\u010dnej\u0161i vpliv imajo star\u0161i, takoj za njimi pa u\u010ditelji in vzgojitelji. \u017delja po rabi pisala je odvisna od okolja, v katerem otrok odra\u0161\u010da. Otrok bo segel po pisalih, \u010de jih bo imel na dosegu roke in \u010de bo imel mo\u017enost pri uporabi pisal opazovati druge. [\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/2″][vc_single_image image=”965″ img_size=”full” alignment=”center” title=”Razvoj dr\u017ee pisala”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_custom_heading text=”Te\u017eave z grafomotoriko” font_container=”tag:h5|text_align:left” use_theme_fonts=”yes”][vc_column_text]Grafomotori\u010dne te\u017eave se v celoti poka\u017eejo \u0161ele, ko za\u010dnemo otroka sistemati\u010dno opismenjevati, a se napovedujejo \u017ee prej. Ka\u017eejo se lahko kot neskladnost gibov, splo\u0161na napetost, slaba orientiranost in\/ali kot te\u017eava pri usklajevanju gibov (T. \u017derdin, 2011). Grafomotoriko je mogo\u010de izbolj\u0161ati z vajo.<\/p>\n Vaja ima pri razvoju grafomotorike zelo veliko vlogo, poudarjata tudi Nem\u010deva in Krajn\u010deva (2011). Zorenje organizma je le predpogoj za razvoj pisalnih spretnosti.<\/p>\n Najbolj\u0161e vaje so aktivnosti, kjer morajo otroci paziti na natan\u010dno delo s prsti \u2013 rezanje s \u0161karjami, lepljenje malih ko\u0161\u010dkov, nizanje drobnih predmetov (perlic, fi\u017eol\u010dkov \u2026) na vrvico, barvanje pobarvank \u2026<\/p>\n Ve\u010dino aktivnosti, ki spodbujajo napredek pri grafomotoriki, \u0161e posebej pri pravilni dr\u017ei pisala, lahko vpletemo v vsakdanje \u017eivljenje.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”2\/3″][vc_column_text]Obla\u010denje<\/strong> je ena od aktivnosti, ki pripomore k razvoju drobnih gibov. Obla\u010dila je potrebno oble\u010di ali sle\u010di, zapeti ali odpeti gumbe, zadrge. \u010cevlje je potrebno obuti\/sezuti in zavezati vezalke (Nemec in Krajnc, 2011).<\/p>\n Gnetenje<\/strong> in oblikovanje<\/strong> iz mehkih<\/strong>, gnetljivih<\/strong> materialov pomaga krepiti mi\u0161ice rok \u2013 dlani in prstov, kar pomembno vpliva na uspe\u0161nost pri uporabi pisala. Uporabimo lahko plastelin, glino, testo ali kak\u0161no drugo maso.[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/3″][vc_single_image image=”970″ img_size=”full”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]Pinceta<\/strong> je odli\u010den pripomo\u010dek, saj od uporabnika zahteva pincetni prijem. Tako otroci nevede vadijo pravi prijem pisala.<\/p>\n Otroku lahko pripravimo drobne predmete, ki ji polaga na \u010drte ali pa te predmete (npr. cofke) razvr\u0161\u010da po barvi ali kak\u0161ni drugi lastnosti. Pazimo, da otrok dr\u017ei pinceto samo s palcem ter kazalcem in si ne pomaga s sredincem.<\/p>\n Prosta in usmerjena igra z razli\u010dnimi vrstami kock<\/strong> ima veliko koristnih vplivov na otroka. Z zlaganjem krepi mi\u0161ice rok, pincetni prijem, oblikuje si prostorske predstave, preizku\u0161a fizikalne zakone in krepi vztrajnost, pozornost, kreativnost in samozavest. Otroku omogo\u010dimo dovolj proste igre s kockami, v\u010dasih pa lahko igro tudi usmerimo. Ponudimo mu predloge, enostavne na\u010drte, po katerih naj sestavlja.<\/p>\n S polaganjem drobnih predmetov otrok krepi pincetni prijem. Ponudimo mu lahko razli\u010dne naravne in umetne materiale ter podlage.[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column width=”1\/3″][vc_single_image image=”974″ img_size=”full” alignment=”center”][\/vc_column][vc_column width=”2\/3″][vc_column_text]Natikanje<\/strong> in \u0161ivanje<\/strong> spodbujata urjenje pincetnega prijema, vztrajnosti in natan\u010dnosti.<\/p>\n Uporaba \u0161\u010dipalk za perilo: <\/strong>ta dejavnost je med najpreprostej\u0161imi metodami, kako pri otroku spodbujati krepitev mi\u0161ic prstov, pincetni prijem in mi\u0161i\u010dno koordinacijo.<\/p>\n Risanje in pisanje<\/strong> na velike<\/strong> povr\u0161ine<\/strong> z razli\u010dnimi pisali – otroku ponudimo razli\u010dne podlage (razli\u010dni formati in materiali \u2013 papir, karton, barvni in \u010dasopisni papir, tabla, asfalt \u2026) in razli\u010dna pisala (svin\u010dniki, barvice, flomastri razli\u010dnih debelin, \u010dopi\u010di, vo\u0161\u010denke, krede \u2026)[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row][vc_row][vc_column][vc_column_text]Risanje in pisanje v razli\u010dne materiale – pripravimo pladenj, na katerega nasujemo sipek material (mivka, razli\u010dni zdrobi, ri\u017e, sol, sladkor, moka).<\/p>\n Otroku za igro ve\u010dkrat ponudimo drobne<\/strong> predmete<\/strong>. Ena od koristnih in zelo preprostih dejavnosti je ru\u017eenje koruze. Ta dejavnost pomaga krepiti mi\u0161ice rok. Koruzna zrna lahko kasneje porabimo \u0161e za vajo prelaganja. Otroku ponudimo \u017elico in lon\u010dka. V enem lon\u010dku je koruza, ki naj jo z \u017elico prelo\u017ei v drugo skodelico. Dejavnost pomaga pri razvoju koordinacije oko \u2013 roka.<\/p>\n Otroku ve\u010dkrat ponudimo pobarvanke<\/strong>, ki krepijo vztrajnost, natan\u010dnost ter ob spodbudi tudi pravilno dr\u017eo telesa, roke in pisala.<\/p>\n Otroku po 6. letu starosti ve\u010dkrat ponudimo tudi grafomotori\u010dne<\/strong> vaje<\/strong>. Zanimive jih naredimo tako, da otroku ponudimo razli\u010dna pisala ali pa poi\u0161\u010demo grafomotori\u010dne dejavnosti v razli\u010dnih oblikah.<\/p>\n Pri u\u010denju pravilne triprste dr\u017ee pisala si lahko pomagamo z nastavkom za pisalo ali pa otroku med pisanjem damo v roko droben predmet (npr. cofek), ki ga mora dr\u017eati s prstancem in mezincem, medtem ko z ostalimi tremi prsti dr\u017ei svin\u010dnik.<\/p>\n \u010ce otroku pisalo ne le\u017ei v loku med palcem in kazalcem oziroma pisalo postavlja preve\u010d navpi\u010dno glede na pisalno podlago, mu lahko okrog zapestja in svin\u010dnika napeljemo elastiko, ki svin\u010dnik vle\u010de v bolj le\u017ee\u010di polo\u017eaj.<\/p>\n Vse te vaje naj bodo otroku predstavljene kot nekaj prijetnega, neobvezujo\u010dega, zabavnega, saj bodo tako prej in bolj zagotovo dosegle svoj namen.<\/p>\n Pri vsem tem je nujno poudariti in vzeti v zakup, da so med posamezniki pri grafomotori\u010dnem razvoju lahko razlike velike in da so nekateri ljudje (ne samo otroci) grafomotori\u010dno enostavno bolj spretni kot drugi (T. \u017derdin, 2011).<\/p>\n