Navdušenje otrok nad gozdom naju vedno znova prijetno preseneča. Če sva bili na začetku vzgojiteljici tisti, ki sva otroke spodbujali k obiskovanju in raziskovanju gozdnega okolja, so po nekaj tednih prav otroci sami začeli predlagati: »Danes pa gremo v gozd!« To je bil jasen pokazatelj, da je gozd postal prostor, kjer se počutijo varne, sproščene in povezane.
Že redni obiski gozda so pomembno vplivali na krepitev medsebojnih odnosov. Skozi skupna doživetja se je poglabljalo zaupanje med otroki in odraslimi, zaupanje pa je ustvarilo občutek varnosti. Prav ta občutek je otrokom omogočil večjo samostojnost, pogum pri raziskovanju in odprtost za nove izzive.
Na naših poteh smo pozorno opazovali naravo in spoznavali rastlinje. Otroci so opazovali razlike med drevesi z listi in iglicami, primerjali njihove značilnosti ter iskali podobnosti in razlike med rastlinami v gozdu. Ob tem so postavljali številna vprašanja, iskali odgovore in povezovali nova spoznanja s svojimi izkušnjami.
Posebno mesto v našem gozdnem raziskovanju pa je zavzela gradnja bivaka – naše gozdne hiške. Ideja se je razvijala postopoma in nastala iz otroške pobude. Ves mesec so otroci z veliko zavzetostjo prenašali veje iz različnih delov gozda, načrtovali, sodelovali, preizkušali različne rešitve in se dogovarjali o poteku gradnje. Pri delu so pokazali izjemno vztrajnost, medsebojno pomoč in občutek skupnega cilja.
Za pokritje bivaka smo uporabili odsluženo božično smreko, ki je po prazničnem času dobila novo vlogo. Pri tem smo se povezali z lokalnim okoljem, pomoč pri prevozu nam je prijazno ponudila Občina Tabor. Otroci so tako neposredno doživeli pomen sodelovanja in povezanosti skupnosti.
Danes hiška ni le prostor za igro. Postal je naš skupni kotiček za druženje, domišljijsko igro in počitek, hkrati pa ga z veseljem delimo tudi z drugimi obiskovalci gozda, saj se nahaja v neposredni bližini šole in vrtca.
Naše raziskovanje pa se ni ustavilo le med drevesi. Odpravili smo se tudi do bližnjega potoka, kjer so otroci z različnimi pripomočki raziskovali življenje v vodi. Z veliko radovednostjo so iskali drobne vodne živali, jih opazovali in primerjali. S pomočjo slikovnega gradiva ter digitalnih aplikacij smo prepoznavali različne vrste in spoznavali njihov pomen v naravnem okolju.
Otroci so odkrili, da so številni organizmi v vodi bioindikatorji – njihova prisotnost nam pove, kako čista je voda. To spoznanje je pri otrocih spodbudilo razmišljanje o pomenu ohranjanja narave in skrbi za okolje.
Skozi dejavnosti smo sledili ciljem Kurikuluma za vrtce s področij narave, družbe, gibanja in jezika. Otroci so raziskovali živa bitja in naravne pojave, razvijali spoštljiv odnos do okolja, krepili sodelovanje in komunikacijo ter preko konkretnih izkušenj pridobivali nova znanja. Kurikulum poudarja, da otrok naravo spoznava predvsem z neposrednim doživljanjem, raziskovanjem in aktivnim učenjem – prav gozd pa je prostor, ki takšno učenje omogoča na najbolj pristen način.
Strokovna spoznanja poudarjajo, da ima učenje v naravnem okolju pomembno vlogo pri otrokovem celostnem razvoju. Slovenska avtorica in raziskovalka dr. Ljubica Marjanovič Umek izpostavlja, da otrok znanje najbolj učinkovito gradi preko neposrednih izkušenj, aktivnega raziskovanja in socialnih interakcij. Prav naravno okolje omogoča bogate priložnosti za razvoj govora, mišljenja, sodelovanja in samostojnosti. Tudi dr. Barbara Baloh poudarja pomen izkustvenega učenja ter zgodnjega razvijanja odnosa do narave, saj otrok preko doživljanja in raziskovanja razvija odgovornost do okolja in trajnostno razmišljanje.
Gozd kot odprto, nestrukturirano učno okolje otrokom omogoča svobodno igro, ustvarjalnost, gibanje ter razvijanje socialnih veščin in zaupanja vase.
Oddelek 3-4 leta z Matejo in Mojco
