Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, ob polsušanju branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljiskih igrah, izmišljanju zgodbic in pesmic. Prav tako je pomembno zbliževanje s knjigo kot pisnim prenosnikom ter zgodnje navanjanje na rabo knjige. (Kurikulum; 1999)
V vrtcu Tabor smo v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja izvedli različne dejavnosti, ki spodbujajo otrokov intelektualni, čustveni in jezikovni razvoj, hranijo njegovo domišljijo, pripomorejo k razvoju empatije in širijo njegov besedni zaklad.
Obiskali smo občinsko knjižnico, kjer nam je gospa Nataša Koren prebrala zgodbo O kraljeviču, ki ni maral brati. Nato pa smo si ogledali različne vrste knjig ter izvedeli, da si v knjižnici lahko izposodimo tudi revije, DVD-je, zgoščenke s pesmimi.
V okviru gozdne knjižnice smo se odpravili v gozd, kjer so vzgojiteljice prebirale zgodbe na različne načine. Izvedli smo tudi medgeneracijsko branje, kjer nam je vzgojiteljica v pokoju Manica Obreza prebrala zgodbo Lov na medveda.
Ker smo želeli branje narediti bolj vidno, smo v okviru branja na javnem prostoru ustvarili zgodbe. Otroci so po svojih zmožnostih sami ustvarili zgodbe, si izmislili, narisali, napisali in nastali so čudoviti izdelki. Kaj je nastalo pa si lahko sami pogledate in preberete na oglasnih deskah pri občini, vrtcu, na občini ter v občinski knjižnici.
Urška Rotar
