Muhasti april nas je tokrat razveselil s čudovitim sončnim dnem, ki smo ga izkoristili za planinski pohod. V družbi planinskih prijateljev smo se podali na vrh Mrzlice (1122 m), ki jo nekateri radi poimenujejo kar savinjski Triglav. Kako velik podvig nam je pravzaprav uspel, smo zares začutili šele ob povratku, ko smo se prijetno utrujeni na Podmeji znova usedli na avtobus.
Naša dogodivščina se je začela po kosilu, ko smo se skupaj s planinci iz vrtca Vransko odpeljali proti izhodišču na Podmeji. Polni pričakovanj in željni novih doživetij smo se pod vodstvom izkušenega vodnika Stanka iz Planinskega društva Tabor podali na pot. Sprva nas je steza vodila skozi gozd in mimo manjše vasice, nato pa smo z višino dobili tudi nagrado – čudovit razgled na Savinjsko dolino. V daljavi smo lahko občudovali mogočno Raduho.
Tik pred vrhom smo se razdelili na dve skupini. Tisti z bolj utrujenimi nogami so se po položnejši poti odpravili do planinskega doma, medtem ko so bolj vztrajni pogumno zagrizli v strmejši del poti proti vrhu Mrzlice. Ves čas nas je vodnik Stanko opozarjal na varnost in nas usmerjal na zahtevnejših odsekih.
Pri planinskem domu smo si privoščili zaslužen počitek in malico. Čas smo izkoristili za druženje, raziskovanje okolice ter igro na bližnjih igralih. Pred odhodom nazaj proti Podmeji smo v planinski dnevnik odtisnili štampiljko, posneli skupinsko fotografijo ter poskrbeli za čisto naravo – odpadke smo, kot veleva planinski bonton, pospravili v nahrbtnike.
Za uspešno izpeljan pohod gre iskrena zahvala Planinskemu društvu Tabor in Planinskemu društvu Vransko, ki sta omogočila avtobusni prevoz. Posebna zahvala tudi g. Stanku Križancu, ki je s svojo skrbjo za varnost in bogatim znanjem poskrbel, da je bil naš pohod ne le varen, temveč tudi poučen.
Pohod na Mrzlico nam bo ostal v lepem spominu – kot dan, poln gibanja, sklepanja novih prijateljstev in pristnih planinskih doživetij.
Mateja Remic, Katja Rotar in Laura Bašič
