Človek zelo hitro ugotovi, kako malo v resnici zna, ko mu začne otrok postavljati vprašanja.(Richard L. Evans)

OSNOVNA ŠOLA Vransko-Tabor,
OE VRTEC, Vransko 24, 3305 Vransko

Vrtec Vransko

5.30–16.30

Vrtec Tabor

6.00–16.30

Pomembno je, da pri izobrazbi otrokovega uma ne pozabimo na izobrazbo otrokovega srca. (Dalai Lama)

10 minut za branje – skupna moč knjig v našem vrtcu

Z 8. septembrom, dnevom pismenosti, se pričenja nacionalni mesec skupnega branja. V vrtcu bomo ta mesec še posebej posvetili glasnemu branju in pripovedovanju, obiskali bomo šolsko in občinsko knjižnico, brali v gozdu, v igralnici, na igrišču, medse pa povabili tudi goste od drugod.

Branje je nedvomno pomembno za zdravje. Ko svojemu otroku berete v mirnem, prijetnem vzdušju, ustvarjate čustveno vez in hkrati krepite njegov intelektualni, jezikovni, čustveni in socialni razvoj, spodbujate domišljijo, razvijate empatijo ter širite besedni zaklad.

Temelj za razvoj jezikovnih spretnosti in pismenosti otroka so interakcije med starši in otroki. Začnejo se z rojstvom in so do predšolskih let ključnega pomena, saj se znotraj družine razvijajo preko tesnih medsebojnih čustev, neprekinjeno vzpostavljajo vezi in imajo izreden pomen za razvoj pismenosti. Pismenost (sposobnost branja, pisanja, govornih spretnosti) je dokazano pogoj za uspeh – ne samo v šoli, temveč tudi pozneje v življenju.

Za dvig bralne kulture in dvig pismenosti je pomembno, da otroku posvetite čas

Čas, ki ga preživite skupaj, je nenadomestljiv.

V predšolskem obdobju je to:

  • pogovor z otrokom, petje uspavank, igranje bibarij,
  • ponujanje igralnih knjig, pripovedovanju ob slikah,
  • gledanje ilustracij,
  • postopna aktivna vključitev v branje (iskanje slik v knjigi, listanje),
  • sodelovanje pri bralni znački v vrtcu,
  • igranje z glasovi, črkami, besedami,
  • izmišljanje zgodbic, pravljic, poustvarjanje,
  • branje različnih besedil (navodila, cenike, vozne rede, napise na tablah, podnapise).

Osrednja tema Nacionalnega meseca skupnega branja 2025 je glasno branje in pripovedovanje: »S spodbujanjem glasnega branja in pripovedovanja v javnem prostoru želimo v svet pisane in govorjene besede privabiti tudi tiste, ki še niso začutili ljubezni do knjig in zgodb ali pa so nanjo pozabili. Ko pripovedujemo zgodbe ali jih beremo na glas, besede oživijo, zgodbe pa zaživijo v skupnosti. Skupno branje nas povezuje – bodisi kot poslušalce bodisi kot pripovedovalce, saj v nas prebuja radovednost, empatijo in ljubezen do literature.«

Moč 10 minut

Deset minut ni veliko, a če postane navada, lahko naredi veliko spremembo – v razredu, v družini in v življenju:

  • krepi domišljijo in bogat besedni zaklad,
  • spodbuja koncentracijo in ustvarjalnost,
  • zbližuje starše in otroke v dragocenih trenutkih,
  • pomaga graditi kulturo branja v razredu,
  • odraslim prinaša sprostitev in nov pogled na svet.

Pozornost otrok je značilno povezana z njihovimi sposobnostmi učenja. Razveseljivo je, da otrokom lahko pomagamo, da izboljšajo svoje sposobnosti pozornosti na primer z dvosmernimi pogovori, branjem ustreznih pripovedk skupaj z njimi, pogovorom o zgodbi iz pripovedk in poslušanjem njihovih odzivov.

Otroci, ki s svojimi starši in družino razvijejo čustveno vez, se hitreje učijo novih informacij kot tisti, ki se počutijo nezaščitene, ogrožene in negotove. Starši, ki se (veliko) pogovarjajo s svojimi otroki in tudi pozorno poslušajo, ko otroci govorijo, običajno vzgojijo otroke, ki običajno dosegajo dobre rezultate pri nalogah jezikovnih spretnostih in nalogah pismenosti v šoli. Branje pravljic je idealen način za vzpodbujanje in izboljšanje komunikacije.

»Če želite, da bi bili otroci pametni, jim berite pravljice. Če želite, da bi bili še bolj pametni, jim berite še več pravljic.« (Albert Einstein)

Pripravila Anita Zupanc, svetovalna delavka v vrtcu

Accessibility
Skip to content