Mednarodni dan gozdov je v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja razglasila Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) in vsako leto poteka z namenom ozaveščanja o pomenu gozdov za ljudi, letos pod geslom »Gozdovi in inovacije«.
Skozi bivanje v vrtcu odkrivamo in spoznavamo rastlinske in živalske vrste ter njihove soodvisnosti. Spodbujamo otroke, da sami opazujejo, raziskujejo in ugotavljajo njihovo soodvisnost, kot tudi sobivanje z ljudmi. Govorimo o vsakdanjem življenju, se pogovarjamo o vremenskih pojavih, o posledicah na rastlinske in živalske vrste ter vplivu na naše življenje.
Obeležili smo mednarodni dan gozdov in si ogledali kratko zgodbo Podnebne spremembe in pomen gozdov, krajši izsek posnetka slovenskega gozda – Gozd in gozdarstvo v Sloveniji in izsek iz oddaje Firbcologi: Gozd. S tem uvodom smo spoznali pojem biotske pestrosti, veličino in razsežnosti naših gozdov in naredili uvod v naše raziskovalne dejavnosti v okolici vrtca. Kot običajno, smo podkrepili izvajane dejavnosti s področji kurikuluma in izdelali plakate ter jih obesili v avli vrtca. Plakati pa nam sedaj služijo kot evalvacija, kot pogovor v otrokovi interakciji v bivanju v vrtcu, kot prepoznavanje rastlinskih in živalskih vrst, okolice, ljudi s fotografij in podobno.
Dobili smo se na igrišču, kjer smo govorili, se zanimali kako zraste drevo. Preko slikovnega materiala smo si ogledali življenjski cikel jablane. Posadili pečke jabolk in seme paradižnika. Rastline bomo opazovali pri rasti. Spoznavali in prepoznavali smo vrste gozdnih ptic, njihovo oglašanje. Izdelovali smo gnezda iz vej in govorili o pomembnosti ptic za naš gozd. V rokah smo lahko imeli deževnika, ga med premikanjem skozi prst opazovali pod lupo, in izvedeli kako koristen je za naš vrt. Spoznavali smo drevesne vrste s slik in v živo na igrišču. Drevesa smo poimenovali, prepoznavali korenine, deblo, veje, liste. Tipali smo drevesno skorjo, ki je ključna za prepoznavanje drevesnih vrst. Bila je gladka, luskasta, razpokana. Preizkusili smo se o grafiki natančneje o likovni tehniki frotaž in odtisnili različne vrste lubja dreves. Preizkusili smo se tudi v simetriji, zrcalili smo list. Opazovali smo drevesa in predvidevali višino, merili obseg z vrvico, tulci, koraki, rokami. Se igrali »Gozdno gledališče« in manipulirali z različnim gozdnim materialom.
Otroci so z lastno domišljijo manipulirali s kosi lesa, palicami, stoži in si zamišljali zgodbo, jo s spodbudo oblikovali in predstavili. Dan smo »obarvali« rumeno kot grm in belo kot drevo ter likovno poustvarjali ob opazovanju Forzicije in Breze.
Nekaj utrinkov in izjav otrok: zapis kratke zgodbe ob manipulaciji z gozdnim materialom – Zajec in srna iščeta storže – »Nočem list raje bi imela kakšnega storžka.«, »Greva ga poiskat.«, »Greva raje domov piha močna burja.«, »Zajček me vzameš s sabo pod streho?«, »Pridi ja bova imela fešto.« – Nina (5-6 let).
»Srnica, tukaj si doma.« – Aleksander (2-3 let),
»Zajček tvoja postelja je iz maha.« – Luka (3-4 Let),
»Jaz bi tud, dej mi barvo. Barvo rabim!« – Neža (2-3 let),
Razmišljanje in ugotovitve otrok (5-6 let) – Značilnosti, razlika med mivko in zemljo. Mivka: bolj bela, mehka, masira, malo žgečka, če jo gladiš postane trda. Zemlja: mehka, črna, mrzla, mokra, ima vejice.
Naslednji dan smo se odpravili na različne lokacije v bližnji in daljni okolici, dan preživeli ob obrobju gozda, gozdni poti, v gozdu, na travniku, ob brežini potoka, igrišču in se pogovarjali o odnosu do narave, o gozdnem bontonu, raziskovali, se sproščali med bivanjem v naravi in hkrati očistili in pobrali nekaj odpadkov. V naslednjih dneh, pa bosta dva gozdarja iz Zavoda za gozdove Slovenije, obiskala starejše otroke in predstavila gozd kot naravno dobrino, katero moramo ceniti in negovati.
Otroci so te dni, preko opazovanja z vsemi čutili, raziskovanja in uživanja v naravnem okolju ter preko lastnih izkušenj razvijali pozitiven, odgovoren odnos do narave in nenazadnje do naše prihodnosti.
Koordinator Anuška Križnik, Laura Bašič
