Duševno zdravje otrok predstavlja pomemben del njihovega telesnega zdravja, je temelj dobrega počutja, kakovostnega življenja in plodnega sodelovanja z drugimi ljudmi v skupnosti. Starši smo tisti, ki v prvi vrsti skrbimo za zdravje in dobrobit naših otrok, zato v nadaljevanju sledi nekaj uporabnih nasvetov in predlogov, s katerimi lahko prispevamo k njihovemu dobremu počutju.
Zato je pomembno, da:
Poskrbimo za dober spanec, zdravo prehrano in redno telesno aktivnost
Otrokom skušajmo omogočiti dober, globok spanec in poskrbimo za enakomeren ritem spanja. Za dober spanec je pomembno, da se otroci čez dan dovolj gibajo (zlasti v naravi) in so čim manj izpostavljeni zaslonom elektronskih naprav.
Poleg spanja je ključnega pomena tudi zdrava prehrana, zlasti v času odraščanja. Telo za izgradnjo kosti, mišic, notranjih organov in za delovanje možganov nujno potrebuje hranljive snovi, ki jih vsebuje zdrava hrana.
Ne pozabimo na telesno dejavnost, ki spodbuja telesni, duševni in socialni razvoj otroka. Z gibanjem otroci gradijo tudi svojo samostojnost, izboljšujejo samopodobo, spodbujajo razvoj čutil in zmanjšujejo napetosti.
Spodbujajmo njihovo veselje, interese, igro in risbo
Za zdrav razvoj otroci potrebujejo prosti čas, otroško igro, ustvarjanje, risanje, saj tako spoznavajo, kaj jih veseli.
Spodbujajmo pogovor o čustvih
Z otroki se skušajmo čim več pogovarjati o njihovem doživljanju, saj jim s tem pomagamo raziskovati svet svojih občutkov in razvijati čustveno zrelost. Postopoma bodo občutili in prepoznali vse več čustev, jih bodo lažje nadzorovali in se jih naučili ustrezno izražati glede na situacijo.
Nadzorujmo uporabo sodobnih informacijskih tehnologij
Nove smernice narekujejo, naj otrok do drugega leta starosti ne izpostavljamo napravam, zlasti ne med dojenjem, hranjenjem ali uspavanjem. Otroci do petega leta starosti lahko pred zasloni preživijo manj kot eno uro na dan.
Nudimo jim ljubeče, sprejemajoče, varno domače okolje
Občutek ljubljenosti in sprejetosti je osnovna potreba vsakega otroka. Za zdrav razvoj otroci potrebujejo toplino, nežnost in objeme. V varnem in spodbudnem okolju si bodo otroci upali raziskovati svet brez strahu in skrbi. Razumeli bodo, da so napake dovoljene in da se tudi na napakah lahko učijo. Takšni otroci bodo sprejeli svoje šibkosti in prednosti in se razvili v radovedne, samozavestne mladostnike.
Ne prizadevajmo si biti popolni
Pomembno je, da pri otroku prepoznamo čustveno stisko in mu nudimo oporo. Včasih je dovolj že zgolj to, da smo prisotni. Kadar otrok joče, ga potolažimo. Kadar potrebuje pogovor, mu prisluhnimo. Sprejmimo, da vsakdo lahko naredi napako in da popolnih staršev ni. Včasih se bomo prepozno ali napačno odzvali na otrokove čustvene stiske in potrebe. A napako lahko popravimo. Otroku se opravičimo in mu pojasnimo, kaj smo naredili narobe. Dovolimo otroku, da izrazi svoja čustva in občutke (npr. jezo, žalost, užaljenost, trmo, prizadetost…). Kadar se otroku zgodi krivica, sprejmimo odgovornost za svoje dejanje in se mu opravičimo.. Na ta način tudi sam spoznava, da so napake priložnost za učenje.
Spodbujajmo branje
Govor je najpomembnejši napovednik pismenosti in znanja, zato je pomembno, da že v obdobju od 1. do 3. leta z malčki razvijamo njihov odnos do knjig. Skupno branje poleg razvoja govora pomembno vpliva tudi na krepitev pozornosti in socialnih spretnosti ter krepi sočutje in empatijo.
Pohvalimo jih
Iskrena pohvala je zelo pomembna in vpliva na razvoj dobre samopodobe in občutka lastne vrednosti. Otroka pohvalimo, kadar vloži trud, da bi nekaj dosegel, pohvalimo način, ki ga je izbral, saj je bolj kot sam doseg cilja pomembna pot do njega.
Postavimo jasne meje
Pomemben del vzgoje, ki vpliva na razvoj otrokove osebnosti, moralnosti, vrednot in primernega vedenja, je postavljanje jasnih meja. Ker se pri otrocih občutek za to, kaj je prav in kaj ne, šele razvija, jim moramo to razložiti in pokazati. Meje naj ne bodo niti ohlapne niti pretoge. Predvsem je pomembno, da smo pri njih vztrajni in dosledni.
Vzpostavimo jasno dnevno rutino
Rutina označuje jasne in predvidljive dejavnosti, ki otroku postavljajo strukturo vsakdana in nudijo občutek varnosti. Dnevna rutina otroke pomirja in jih navaja na red in disciplino. Zaradi tega je pomembno, da določimo urnik spanja, vstajanja, prehranjevanja in drugih aktivnosti.
V obdobju otroštva in mladostništva je duševno zdravje eden najpomembnejših virov za otrokovo in mladostnikovo soočanje z vsemi izzivi kakor tudi s spremembami na telesni in duševni ravni.
Pripravila Anita Zupanc, svetovalna delavka v vrtcu
Vir:
https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/krepitev-dusevnega-zdravja-po-obdobjih/v-otrostvu/
https://www.zd-celje.si/media/2099/zlozenka-dusevno-zdravje-otrok-in-mladostnikov.pdf
