Poznate KAMIŠIBAJ?
Gre za obliko pripovedovanja zgodb ob slikah. Beseda Kamišibaj izhaja iz japonščine in pomeni papirnato gledališče (jap. kami: papir, šibaj: gledališče). Nagovarja lahko otroke ali odrasle.
Na Japonskem se je pojavil okrog leta 1929, pri nas pa ga poznamo od leta 2013, ko ga je pri nas uvedlo Gledališče Zapik.

Slika 1: Jelena Sitar Cvetko s predstavo Grdine pod kamnom. Foto: Ubald Trnkoczy.(Vir: https://upbudi.upr.si/si/novice/pedagoska-fakulteta-sodelovala-na-5-slovenskem-festivalu-kamisibaj-gledalisca)
KAKO SO KAMIŠIBAJ GLEDALI VČASIH?
Nekoč se je kamišibajkar pripeljal s kolesom. Na prtljažniku je imel pritrjen lesen oder, pod katerim so bili predali za sladkarije. Na svoj prihod je opozoril z udarjanjem dveh paličic drugo ob drugo.
Kmalu se je okrog njega zbrala množica otrok in krajanov. Za drobiž so si kupili sladkarijo in ogled predstave.
Kamišibajkar
Kamišibajkar je svojo zgodbo premišljeno pripravil v nadaljevanjih. Ko je bilo najbolj napeto, se je poslovil in odpeljal. S tem si je zagotovil publiko ob naslednjem obisku.
V času vrtca na daljavo se je rodilo nekaj Kamišibajev na daljavo, posnetih in objavljenih na spletu.
Oglejte si jih:
Zakaj je smreka tudi pozimi zelena
Morda se še komu utrne ideja, da naredi svojega.
Pripravila: Anita Zupanc

