SPODBUJANJE GRAFOMOTORIKE IN PRAVILNA DRŽA PISALA

Grafomotorične spretnosti razvijamo z nizom sistematičnih gibalno-grafičnih vaj, s pomočjo katerih otrok usvaja grafične poteze in vadi pravilno držo telesa, roke in pisala. Grafomotorika je tesno povezana z gibalnim razvojem otroka.

Uspešnost otroka je v  prvih letih osnovnošolskega izobraževanja, zlasti v 1. in 2. razredu v veliki meri odvisna od grafomotorične spretnosti, zato je prav, da temu področju posvetimo pozornost tako doma kot v vrtcu in šoli.

Osnova za razvoj grafomotorike leži v gibalnem razvoju otroka, ki poteka na dveh ravneh: razvoj gibanja celega telesa (groba motorika) in razvoj gibanja roke (fina motorika).

Razvoj fine motorike (predstavlja pomemben razvojni mejnik v razvoju otroka. Razvoj prijema se začne že ob rojstvu in sledi skozi različne faze razvoja, ki se naj jih ne bi preskakovalo. Fina motorika se nanaša na majhne gibe manjših mišic in mišičnih skupin, ki se kažejo v finih gibih rok, prstov, zapestja, nog in obraza.

Finomotorične spretnosti omogočajo otroku določeno stopnjo samostojnosti (npr. da si sam zapne gumbe, zaveže vezalke) ter da se ustvarjalno izrazi in s tem poveča svojo samozavest in socialne spretnosti. Pogoj za vse večji nadzor drobnih gibov je napredek pri koordinaciji oko – roka.

Koordinacija oko – roka pomeni usklajevanje gibov rok in oči. Napredek pri koordinaciji se kaže v vse večjem nadzoru in natančni usmerjenosti drobnih gibov, kar je izredno pomembno pri pisanju.

Izraz grafomotorika je sestavljen iz dveh delov. Beseda GRAF je vzeta iz starogrške besede GRAPHOS, ki pomeni pisati, beseda MOTORIKA pa pomeni enakomerno, nepretrgano, ritmično gibanje. Grafomotorika je torej sposobnost in spretnost pisanja, tj. oblikovanja črk in drugih pisnih znamenj in je specifični del splošne motorike (T. Žerdin, 2011).

V prvi fazi rokopisnega pisanja je priprava otrok na pisanje – gre za prvo spoznavanje s pisalom in prerisovanje črk in oblik, še preden se otrok začne sistematično učiti o pisanju. Zajema čečkanje, ki se razvije v risanje in »pisanje« znakov, podobnih črkam, ter kasneje v pisanje oziroma prerisovanje prvih pravih črk. (Prav tam).

Na razvoj grafomotoričnih veščin vpliva mnogo dejavnikov. Med najpomembnejšimi so zrela mišična napetost, razvita stranskost, razvoj telesne sheme (tj. zavedanje lastnega telesa), drža telesa, roke in pisala pri pisanju ter spodbude, ki jih dobi otrok iz svojega okolja.

Stranskost ali lateralizacija je prevlada roke, s katero pišemo. Običajno se skristalizira med 3. in 4. letom starosti. Stranskost je prirojena, pogosto tudi podedovana lastnost, ki je nima smisla korigirati. Je pogoj za učinkovit razvoj fine motorike in pisanja.

Zavedanje lastnega telesa se prične takoj po rojstvu. Otrok najprej raziskuje svoje telo, potem pa ga začne umeščati v prostor okrog sebe in razvija orientacijo na lastnem telesu. Slaba telesna shema je lahko vzrok za težave pri grafomotoriki. Težave se kažejo predvsem pri prostorski organizaciji zapisa (ne vedo, kje na listu naj začnejo pisati, izpuščajo vrstice, črke so neenakomerno velike, menjajo vidno podobne črke).

Za pravilno držo pisala je zelo pomembno, da ima otrok razvit pincetni prijem. Pincetni prijem pomeni prijem drobnega predmeta z blazinicama palca in kazalca. Prvič ga lahko opazimo že pri dojenčku okrog 9. meseca starosti, ko z dvema prstoma pobere majhen predmet (npr. grahovo zrno). Pri treh letih so otroci že sposobni pravilno držati pisalo z blazinicami prstov (Nemec in Krajnc, 2011).

Razvoj drže pisala poteka postopoma in gre skozi različne faze, ki so opisane v  tabeli.

Pri otrokovem opismenjevanju nasploh imajo velik vpliv tudi spodbude iz okolja. Najmočnejši vpliv imajo starši, takoj za njimi pa učitelji in vzgojitelji. Želja po rabi pisala je odvisna od okolja, v katerem otrok odrašča. Otrok bo segel po pisalih, če jih bo imel na dosegu roke in če bo imel možnost pri uporabi pisal opazovati druge. 

Grafomotorične težave se v celoti pokažejo šele, ko začnemo otroka sistematično opismenjevati, a se napovedujejo že prej. Kažejo se lahko kot neskladnost gibov, splošna napetost, slaba orientiranost in/ali kot težava pri usklajevanju gibov (T. Žerdin, 2011). Grafomotoriko je mogoče izboljšati z vajo.

Vaja ima pri razvoju grafomotorike zelo veliko vlogo, poudarjata tudi Nemčeva in Krajnčeva (2011). Zorenje organizma je le predpogoj za razvoj pisalnih spretnosti.

Najboljše vaje so aktivnosti, kjer morajo otroci paziti na natančno delo s prsti – rezanje s škarjami, lepljenje malih koščkov, nizanje drobnih predmetov (perlic, fižolčkov …) na vrvico, barvanje pobarvank …

Večino aktivnosti, ki spodbujajo napredek pri grafomotoriki, še posebej pri pravilni drži pisala, lahko vpletemo v vsakdanje življenje.

Oblačenje je ena od aktivnosti, ki pripomore k razvoju drobnih gibov. Oblačila je potrebno obleči ali sleči, zapeti ali odpeti gumbe, zadrge. Čevlje je potrebno obuti/sezuti in zavezati vezalke (Nemec in Krajnc, 2011).

Gnetenje in oblikovanje iz mehkih, gnetljivih materialov pomaga krepiti mišice rok – dlani in prstov, kar pomembno vpliva na uspešnost pri uporabi pisala. Uporabimo lahko plastelin, glino, testo ali kakšno drugo maso.

Pinceta je odličen pripomoček, saj od uporabnika zahteva pincetni prijem. Tako otroci nevede vadijo pravi prijem pisala.

Otroku lahko pripravimo drobne predmete, ki ji polaga na črte ali pa te predmete (npr. cofke) razvršča po barvi ali kakšni drugi lastnosti. Pazimo, da otrok drži pinceto samo s palcem ter kazalcem in si ne pomaga s sredincem.

Prosta in usmerjena igra z različnimi vrstami kock ima veliko koristnih vplivov na otroka. Z zlaganjem krepi mišice rok, pincetni prijem, oblikuje si prostorske predstave, preizkuša fizikalne zakone in krepi vztrajnost, pozornost, kreativnost in samozavest. Otroku omogočimo dovolj proste igre s kockami, včasih pa lahko igro tudi usmerimo. Ponudimo mu predloge, enostavne načrte, po katerih naj sestavlja.

S polaganjem drobnih predmetov otrok krepi pincetni prijem. Ponudimo mu lahko različne naravne in umetne materiale ter podlage.

Natikanje in šivanje spodbujata urjenje pincetnega prijema, vztrajnosti in natančnosti.

Uporaba ščipalk za perilo: ta dejavnost je med najpreprostejšimi metodami, kako pri otroku spodbujati krepitev mišic prstov, pincetni prijem in mišično koordinacijo.

Risanje in pisanje na velike površine z različnimi pisali – otroku ponudimo različne podlage (različni formati in materiali – papir, karton, barvni in časopisni papir, tabla, asfalt …) in različna pisala (svinčniki, barvice, flomastri različnih debelin, čopiči, voščenke, krede …)

Risanje in pisanje v različne materiale – pripravimo pladenj, na katerega nasujemo sipek material (mivka, različni zdrobi, riž, sol, sladkor, moka).

Otroku za igro večkrat ponudimo drobne predmete. Ena od koristnih in zelo preprostih dejavnosti je ruženje koruze. Ta dejavnost pomaga krepiti mišice rok. Koruzna zrna lahko kasneje porabimo še za vajo prelaganja. Otroku ponudimo žlico in lončka. V enem lončku je koruza, ki naj jo z žlico preloži v drugo skodelico. Dejavnost pomaga pri razvoju koordinacije oko – roka.

Otroku večkrat ponudimo pobarvanke, ki krepijo vztrajnost, natančnost ter ob spodbudi tudi pravilno držo telesa, roke in pisala.

Otroku po 6. letu starosti večkrat ponudimo tudi grafomotorične vaje. Zanimive jih naredimo tako, da otroku ponudimo različna pisala ali pa poiščemo grafomotorične dejavnosti v različnih oblikah.

Pri učenju pravilne triprste drže pisala si lahko pomagamo z nastavkom za pisalo ali pa otroku med pisanjem damo v roko droben predmet (npr. cofek), ki ga mora držati s prstancem in mezincem, medtem ko z ostalimi tremi prsti drži svinčnik.

Če otroku pisalo ne leži v loku med palcem in kazalcem oziroma pisalo postavlja preveč navpično glede na pisalno podlago, mu lahko okrog zapestja in svinčnika napeljemo elastiko, ki svinčnik vleče v bolj ležeči položaj.

Vse te vaje naj bodo otroku predstavljene kot nekaj prijetnega, neobvezujočega, zabavnega, saj bodo tako prej in bolj zagotovo dosegle svoj namen.

Pri vsem tem je nujno poudariti in vzeti v zakup, da so med posamezniki pri grafomotoričnem razvoju lahko razlike velike in da so nekateri ljudje (ne samo otroci) grafomotorično enostavno bolj spretni kot drugi (T. Žerdin, 2011).

Anita Zupanc
Povzeto po Spodbujanje grafomotorike in pravilna drža pisala

Gortnar, M. (2013): učinkovitost grafomotoričnega treninga v tretjem razredu redne osnovne šole: študija dveh primerov. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Nemec, B., Krajnc, M. (2011): RAZVOJ IN UČENJE PREDŠOLSKEGA OTROKA. Ljubljana: Grafenauer založba.

Žerdin, T. (2011): MOTNJE V RAZVOJU JEZIKA, BRANJA IN PISANJA. Ljubljana: Bravo, društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.