Otroci o trenutnem stanju dobivajo ogromno informacij. Kako jim razložiti negotovo situacijo in se z njo soočati, da bi omilili močna čustva, ki jih lahko otroci ob tem doživljajo. Ob usklajevanju obeveznosti se ustavite, poskrbite tudi zase. Dovolj je, da ste »dovolj dober starš«.
- Povežite se z otrokom.
Igra je pomemben del vsakdanjika otrok. Igrajte se družabne igre, objemajte se in ckrljajte, skupaj pripravite obroke. Vključite jih v vsakdanja opravila: kuhanje, sesanje, obešanje in zlaganje perila. Poskrbite tudi zase – telovadite doma ali pojdite skupaj na sprehod v naravo, pograbite listje okrog dreves, nabirajte gozdne plodove. Bodite »tu« z otroke in dajte jim vedeti, da ste jim na voljo. Lahko si pomagate z načrtom dela – kaj in kdaj boste počeli – na vidno mesto izobesite »urnik« na vidno mesto. Vanj vključite tudi igro. Omejite čas pred ekrani ali na telefonu.
Izkoristite dobro v slabem – zdaj imamo možnost, da se povežemo z družino in preživimo več časa z otroki. Usmeritve o pogovoru z otrokom smo strnili. Celoten članek najdete na spletni strani https://zdaj.net/koronavirus-otroci-in-mladostniki/podpora-otrokom-v-casu-koronavirusa/.
- Pogovoru se ne izogibajte. Pokažite otroku, da ste mu na voljo in da vam lahko zaupa.
Pomanjkanje in prikrivanje informacij lahko poveča stisko ali strah. Otroka lahko povabite v pogovor na način: »Opazila sem, da zvečer težje zaspiš. Ali te je česa strah? Te kaj skrbi? … Trenutno se vsi soočamo s spremembami, kar pa ni ravno lahko, ampak skupaj bomo zmogli … «. Bodite radovedni ter spoznajte njihove skrbi in strahove s postavljanjem odprtih vprašanj (npr. »Kakšne so tvoje skrbi glede tega?«).
Ko otroci izrazijo zaskrbljenost, jih podprite in pojasnite, da so negotovi časi za vse in da je povsem normalno in pričakovano, da so zaskrbljeni tudi oni. Pogovor skušamo preusmeriti na druge, bolj nevtralne teme.
Nekateri otroci težje spregovorijo o svojih mislih in čustvih, drugi tega zaradi starosti še ne zmorejo. Bodite pozorni na spremembe v vedenju.
- Premišljeno in prilagojeno delite preverjene informacije.
Informacije v zvezi z virusom se hitro spreminjajo, zato preverite, da boste tudi sami imeli veljavne informacije. Vse informacije v zvezi s koronavirusom in nastalo situacijo, pridobivajte iz zanesljivih virov (npr. ministrstva, NIJZ, WHO, in medijev, ki te informacije povzemajo).
Prilagodite informacije starosti otroka.
Otrokom ne posredujte preveč informacij naenkrat, odgovarjajte na tisto, kar jih zanima in kar vas sprašujejo. Pogovor služi cilju, da otroka pomirite in z jasnimi informacijami zmanjšate možnost zastrašujočih predstav oziroma misli o bolezni.
Ne bojte se otroku povedati, če česa ne veste oziroma nimate odgovorov na vsa njegova vprašanja. Otroku sporočite, da gre za obdobje, ki bo minilo.
- Skušajte ostati mirni in opazujte otrokov odziv.
Pomembno je, da med pogovorom niste vznemirjeni, zasedeni s službenimi dolžnostmi ali preveč utrujeni. Če doživljate kaj od tega, otroku povejte, da se bosta o tem pogovorila, ko boste imeli čas – določite termin in se ga držite. V vmesnem času pa ga spodbudite, da razmišlja o čem drugem – npr. katero igro bi se lahko igrali zvečer. Prav tako se skušajte tovrstnim pogovorom izogibati tik pred spanjem, saj otrokom postane situacija še bolj strašljiva in vzbudi dodatne skrbi.
V pogovoru se izogibajte katastrofiziranju in napovedovanju črnih scenarijev. V skladu z otrokovimi vprašanji, naslovite realne možnosti (npr. lahko se zgodi, da kdo od bližnjih zboli in bo potreboval zdravniško pomoč).
Ko zaključite pogovor, bodite pozorni na otrokovo stanje: opazujte njegovo dihanje, telesno govorico in ton glasu. Pomembno je, da otroka ne pustimo samega v situaciji, ki je zanj stresna. Otroku ob koncu povejte, da ste mu tudi v prihodnje na voljo za pogovor, ko ga bodo mučile kakšne skrbi.
- Otroku dajte občutek varnosti in kontrole.
Sporočite mu, da zdravstvene in druge strokovne službe delajo vse kar je v njihovi moči, da zaščitijo in ohranijo njihovo zdravje. Informirajte ga o tem, kaj lahko sam naredi za to, da prepreči širjenje bolezni in okužbe.
- Omejite čas pogovora o koronavirusu in poskrbite za rutino.
V zadnjih dnevih je koronavirus (pre)pogosta tema naših pogovorov, dostikrat se zgodi, da govorimo le o tem in smo pri tem zaskrbljeni. Pomembno je, da v času, ki ga preživljamo z otroci, pogovor o tem omejimo in se osredotočimo tudi na druge vidike našega življenja, predvsem tiste, ki jih lahko nadziramo in so pozitivni.
Rutina zmanjšuje negotovost, zato, kolikor se da, ohranite vsakodnevni ritem in rutino (otroku omogočite igro, sprostitev, počitek …).
- Poskrbite tudi zase in bodite vzgled.
Že s svojo mirnostjo, samozaupanjem ter zagotavljanjem občutka varnosti lahko prispevamo k zdravju in dobremu počutju otrok.
- Bodite pozorni na otrokove odzive v stresni situaciji.
Odzivi so različni med posamezniki kot tudi glede na starost. Dojenčki in malčki postanejo hitreje vznemirjeni, kar se lahko kaže kot pretirana jokavost ali povečana želja po crkljanju.
Otroci, ki so pred epidemijo že obiskovali vrtec ali so pred vstopom v šolo, lahko ponovno začnejo izvajati dejanja, ki so jih že opustili (npr. močenje postelje, ponovna pojavitev strahu ob ločitvi). Možno je pojavljanje izbruhov ali težave s spanjem.
Otroci s kroničnimi boleznimi lahko doživljajo situacijo bolj stresno, doživljajo več jeze ali skrbi v primerjavi z drugimi otroki, saj imajo manj nadzora nad svojim blagostanjem v primerjavi z drugimi. Podporo lahko ponudite s poslušanjem, jasnimi in odkritimi pojasnili glede razmer in informacijami o tem, da je poskrbljeno tudi zanje in kako.
Povezave:
Starševstvo v času COVID-19 – napotki za starše oz. družine: https://www.preventivna-platforma.si/starsevstvo-v-casu-covid-19-napotki-za-starse-oz-druzine/
Zdravje danes za jutri: https://zdaj.net/koronavirus-otroci-in-mladostniki/podpora-otrokom-v-casu-koronavirusa/
